SNEŽNI PLAZOVI

Nihče ne more z zanesljivostjo trditi, da je kako pobočje varno pred snežnim plazom. Izjema so pobočja z ustaljenim, uležanim snegom - firnom.

Plazovi se lahko sprožijo, kadar je nagib pobočja večji od 25^o . Največ nesreč v plazovih se zgodi na pobočjih z nagibom med 30^o in 35^o. Posebno nevarne so vzhodne strmine. Tam je zaradi plazov 63 % vseh nesreč.

Kako spoznati nevarnost snežnih plazov ?

Običajno so najlepši smučarski tereni na pobočjih, kjer je nevarnost plazov največja. Zato velja osnovno pravilo: opazovati, opazovati in še enkrat opazovati. Zgovorno znamenje, da se trgajo plazovi, so ostanki plazov. Poglejte, kje so se plazovi že odtrgali. Ocenite, koliko časa je odtlej minilo.

Drugi znaki nevarnosti so:

Napihan sneg - največ nesreč se zgodi med sneženjem in kmalu po njem zaradi kložastega snega, ki ga je zametel veter.

Po sneženju ali po vetrnih nanosih se izogibajte tistih pobočij, na katerih je nov sneg.

Napihan sneg spoznate po obliki nanosa in barvi, še bolj pa, če ga gazite. Trdnost novega snega lahko preizkusite takole: poiščite ne več kot dva do tri metre visoko strmino s snežnim zametom. Zagazite vanj. Če nastajajo v snežni odeji razpoke, grozi nevarnost plazov.

Globinski srež: pri nizkih temperaturah (posebno v jasnem vremenu) nastane v snežni odeji temperaturni gradient, tedaj potekajo pojavi, zaradi katerih postane sneg ali posamezne plasti krhke, vezi med kristali popustijo. Snegu v teh plasteh pravimo globinski srež, plovni ali tudi tekoči sneg. Prepoznate ga po tem, da je suh, po strmini se posiplje kot zrnca kristalnega sladkorja. Kložasti sneg, ki leži na prhki plasti plovnega snega, se lahko odtrga in splazi. Nevarne plasti globinskega sreža so zelo pogost pojav v mrzlih, s snegom revnih zimah.

Moker sneg: zaradi odjuge, fena, dežja in sončnega obsevanja se snežna odeja lahko tako zelo zmoči, da se začnejo trgati plazovi mokrega ali vlažnega snega. S pozornim opazovanjem brez težav ugotovite, kolikšna je vlažnost snežne odeje.

Nekaj pravil za ravnaje

• Kdor se podaja v globok sneg zunaj teptanih smučiš, brez plazne žolne, snežne lopate, plazne sonde in sam, je neodgovoren.

• Če vas zajame plaz in pentlji smučarskih palic objemata zapestji, vas bo plazovina vlekla v globino. Smuči, pričvrščene z lovilnim jermenom, delujejo v plazovini kot sidra.

• Izkušenega turnega smučarja boste prepoznali po tem, da ni sam, da varno smuča v celem snegu, potegne zapestji iz pentelj smučarskih palic, odveže lovilne jermene, ima pri sebi vključeno plazno ľolno (vklop oddaja), v nahrbtniku pa snežno lopato in plazno sondo.

• Izogibajte se pobočjem, za katera nimate občutka, da so varna. Na nekatere znake, ki grobo nakažejo sestav snežne odeje in možnost, da se bo odtrgal plaz, opozarja poizkus s smučarsko palico, npr. zaporedja trdih in mehkih plasti, pri tem je trda vrhnja plast na mehki podlagi ali pa obrnjeno.

• Kadar ni možno zaznati znakov nevarnosti, lahko uživate pri smučanju na nezavarovanih smučiščih in novozapadlem snegu. Pri tem seveda ne smete pozabiti, da je vaša ocena lahko napačna. Zaradi tega se razsodni smučarji po strminah ne smučajo v skupini, ampak posamič, drug za drugim, od enega varnega stojišča do drugega.

Ukrepanje

• Če je plaz zasul prijatelja, znanca ali člana vaše skupine ali skupine, ki je pred vami ali za vami prečkala plaz, si zapomnite mesto, kjer je plaz zajel zasutega, in mesto, kjer ste zasutega nazadnje videli, saj to bistveno olajša delo reševalcem.

• O nesreči takoj obvestite reševalce na številko 112 in organizirajte pomoč (iskanje), vendar pazite, da s tem ne sprožite dodatnih snežnih plazov.

• Če vas zajame plaz, se boste le redkokdaj rešili s smukom. Na to možnost morate pomisliti že prej: takoj ko opazite premik snežne odeje in da vas sneg nosi, če ste vešč smučar, poskušajte poravnati smuči in se odpeljite po plazu ven.

• Če padete, se borite s plazom! Upirajte se, da vas ne potegne v plazovino. Če ugotovite, da se hitrost plazu manjša, dajte roke pred obraz. Če ste neuspešno poskusili predreti plazovino, poizkusov ne ponavljajte, ker s tem samo po nepotrebnem tratite moči in zrak.

Da bi preživeli, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev:

• da niste smrtno nevarno poškodovani (kar je zelo pogosto)
• ustvariti si morate dihalni prostor (roke pred obraz, kar ne uspe, če vas vežejo pentlje smučarskih palic)
• da so sotovariši hitri in vajeni reševanje iz plazu.

Pogoj za uspeh so plazne žolne, snežne lopate in plazne sonde. Če ne bo uspešna tovariška pomoč, bo uspešen hiter poseg gorske reševalne sluľbe. V plazu kričite samo, če čutite, da so reševalci nad vami.

(povzeto po brošuri Gornikov svetovalec, GRS)