RUPNIKOVA
LINIJA
Desna fotografija prikazuje markacijo poti imenovane "Po sledeh rupnikove linije", za katero skrbi Zavod za pospeševanje turizma BLEGOŠ iz Škofje Loke. Markacija prikazuje bunker s tremi strelnimi linami, po katerih so bili bunkerji Rupnikove linije razpoznavni. Na Ratitovcu je žig za to pot v bunkerju pod Kremantom.
Zanimiva pesmica Mizza Bionda
O utrdbeni črti Kraljevine Jugoslavije je bilo v zadnjem času precej napisanega. Zaradi celovitosti opisa našega področja in pa zaradi tega, ker je prav del okoli Ratitovca na drugih mestih manj opisan, sem želel zbrati nekaj podatkov o tem delu Rupnikove linije.
Utrdbe
na Ratitovcu predstavljajo začetek zvezne obrambne linije, ki se
je raztezala od Ratitovca, preko Blegoša, Žirovskega vrha,
Logatca, Cerknice do Reke. Linija je bila načrtovana tudi
severneje od Ratitovca, vendar ni bila nikoli zgrajena.
Ratitovški del obrambne linije naj bi zaščitil morebitno
napredovanje sovražnika - Italije v treh smereh in sicer:
- iz Soriške planine skozi vasi pod Ratitovcem, preko sedla
Povden
- iz Soriške planine po grebenu Ratitovca
- iz doline Save Bohinjke po dolini Bitenjski graben, preko
Pečane in sedlo Vratca
Cilj teh prodiranj naj bi bil prehod preko Selške doline v
notranjost Slovenije
Če se omejim strogo na greben Ratitovca, je bilo za zavarovanje teh prehodov zgrajenih 11 bunkerjev - pet vzdolž grebena Kremant - Altemaver, dva bunkerja tik pod Gladkim vrhom, eden na sedlu Vratca, eden na grebenu proti Kosmatemu vrhu in dva nad sedlom Povden.
Vse utrdbe na področju Ratitovca predstavljajo razmeroma majhni strojnični bunkerji, v katerih naj bi bilo okoli 5 vojakov. Tip vseh zgrajenih bunkerjev je zelo podoben, vendar je med njimi vseeno opazna mala razlika. Večina bunkerjev ima strelne line v jekleni plošči, nekaj pa jih je tudi brez teh plošč. Predvidevam, da je taka izvedba posledica pomanjkanja materiala.
Podobno, kot ostale utrdbe Rupnikove linije, tudi bunkerji na Ratitovcu nikoli niso služili namenu, za katerega so bili izdelani. So pa razen tistega na Vratcih, še vedno zelo dobro ohranjeni.
Začetek
gradnje utrdb sega v leto 1938. Za potrebe transporta je bila
najprej zgrajena cesta iz Češnjice na Prtovč, ki jo domačini
še vedno imenujejo kar "vojaška cesta". Zatem so se
dela odvijala skoraj iztočasno na naslednjih področjih:
- zgrajena je bila kolovozna pot iz Prtovča do Povdna
- pot iz Prtovča proti Jelovici in od tam čez planino Klom na
Pečano in proti Kremantu. Ta pot je ostala na več mestih
nedokončana.
- postavitev tovorne žičnice. Spodnja postaja je bila nad
Prtovčem (na Pučci). Prvi del je segal do Gladkega vrha
(sedelce med Gladkim vrhom in Krekovo kočo), drugi del pa se je
raztezal od Gladkega vrha do Kremanta. Žičnico so po vojni
podrli, nekaj vozičkov, s katerimi so prevažali gradbeni
material, pa je možno še vedno najti v okoliških vaseh.
- gradnja bunkerjev
Dela so opravljali najeti delavci, v veliki meri pa tudi rezervisti jugoslovanske kraljeve vojske, ki so bili vpoklicani in uporabljeni izključno kot gradbeni delavci.
V
času gradnje je bilo zgrajeno tudi več oskrbovalnih objektov in
sicer:
- v Železnikih na mestu, kjer je sedaj nogometno igrišče
- na Prtovču ob poti, ki vodi na Tolo, kjer stoji sedaj lovski
dom
- na Toli približno na mestu, ker stoji sedaj lovski dom
- za potrebe gradnje je bila leta 1940 mobilizirana tudi takratna
Krekova koča na Ratitovcu
Mejni kamen, ki je označeval nekdanjo mejo med kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Kamen je fotografiran na grebenu nad Baško grapo.
Dve fotografiji bunkerjev na grebenu Altemavra.
Spodnja
pesmica ni neposredno povezana z Rupnikovo linijo, ampak z
nekdanjo mejo z Italijo, zaradi katere je bila Rupnikova linija
zgrajena.
Zaradi težkega gospodarskega stanja v dvajsetih in tridesetih
letih preteklega stoletja, se je precej ljudi ukvarjalo tudi s
tikotapstvom oziroma "kontrabantom". Pesem je napisana
v cerkljanskem narečju. Prav to področje je rapalska meja
presekala in prebivalce ločila od ostalih Slovencev.
Mizza Bionda
"In Monte Massora"
tam gar sm dama,
kat "Mizza Bionda" Taljan me pazna.
Jest Lahe za narce bla rada imi,
pa ki mi tu nuca, kaku bm pa žvi!
Pa mouka če h Malk, kafe mpa tabak,
hadila sm jest, kat hadu je usak.
Če daš mi "un
bacin" te stim čez Kanavc,
je djau mi financ, vos zvit k Jepavc;
glih tu mje djau grenčer, Jovanovič,
ka use se ga j balu, biu žleht ko hudič.
Se nism naumna kt uasu zabit,
de vama se stila u kriemple dabit.
Sn sapla, sn hrapla,
sn kumaj prdiha čegar na kanfin,
na "cippo" se usiedla, usa makra usa hin.
Le ki mi zj morte, se zj sm na srid,
na naga u Italij, ta druga če čiez.
Ta liva financ, ta disna pa grenčer
m je uliku pačiez.
"Pa dodži ovamo", mi kliče Serbjan,
"O, vieni tesoro", mi miga Teljan.
Sn tuhta, sn grunta, ki čem zj
nardit?
Me snubta, se pulta, me četa dabit.
Glih takat pa poršle, ka dilau se j mrak,
sa iderske babe mpa šle pa tabak.
Se grenčer je zmedu, še bel pa Teljan,
se tulk kantrabanta ni videu živ dan!
Sn s kamna skačila, se skrila za grom,
neč nism paglieda, leti sm dalvon.
Še nekaj povezav, ki obravnavajo nekdanjo Rupnikovo linijo
- Italijanske utrdbe na Cerkljanskem