....................RUDNIK

Rudnik železove rude na Ratitovcu

Rudnik, ki je bil do leta 1984 povsem pozabljen, leži približno 100 metrov severozahodno od Gladkega vrha Ratitovca v smeri proti Pečani. To je naravno brezno, globoko 50 metrov. Rudnik je bil vpisan v rudniško knjigo leta 1820 in je deloval do leta 1860. Opuščen je bil torej štiri desetletja pred dokončno opustitvijo železarstva v Železnikih. Bil je last Jožefa Martinčiča, fužinarja iz Železnikov. Rudnik so odkrili člani PD Železniki. Čeprav je od opustitve rudnika do njegovega ponovnega odkritja preteklo več kot 120 let, so jamarji v njem odkrili več razmeroma dobro ohranjenih predmetov, ki so kazali na dejavnost in uporabljeno tehnologijo izkopavanja železove rude. Že ob vhodu so bile lesene stopnice, izdelane iz tankih okroglih debel. Ohranjen je bil lesen voziček za prevoz rude iz jaška, leseni vitel in lesena vlečna kljuka, ki je služila, kot pomoč pri vlečenju vozička. Ruda, ki so jo izkopavali v rudniku na Ratitovcu in ostalih rudnikih v bližnji in daljni okolici Železnikov, je bila razmeroma kvalitetna, z vsebnostjo 50 do 60 % železa. Zaradi podobnosti s fižolom so jo domačini imenovali bobovec. Ko je bila ruda na površini, jo je bilo potrebno prepeljati v dolino do plavžev. Ta transport se je opravil s pomočjo samotežnih sani preko sedla Vratca po dolini Razor na Prtovč. Iz Prtovča so rudo odvažali po južnih obronkih Štedel vrha na Jesenovec in od tam v Železnike. Opravljeno je bilo torej težaško delo, da je bila ruda ob plavžih. Podobno težaško delo pa se je nadaljevalo s talitvijo rude in kovanjem železa v končne izdelke. Več o rudarstvu in pridobivanju železa si lahko ogledate v lepo urejeni zbirki v muzeju v Železnikih. Rudnik sam je sedaj zavarovan in ogled ni možen.